Odkar so astronomi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začeli odkrivati eksoplanete, so v njihovo vidno polje prišli številni ogromni plinasti velikani, podobni našemu Jupitru. Nekateri od njih se vrtijo v zelo nizki orbiti glede na svojo zvezdo. In razdalja je tako blizu, da lahko njihove površine zavrejo in dosežejo temperaturo nad 90°С. Ena od zadnjih Hubblovih tarč je bil KELT-1600b, vroč plinski velikan, ki se nahaja približno 20 svetlobnih let od Zemlje.
Kot rezultat opazovanj so znanstveniki prišli do zaključka, da intenzivno ultravijolično sevanje lokalne zvezde vstopi v zgornje plasti atmosfere planeta, kjer ga absorbirajo kovine. Rezultat je pregreta plast visoko v atmosferi KELT-20b — podobna Zemljini z ozonom bogati stratosferi, ki blokira sonce, le da je mnogokrat bolj vroča.
Drug plinski velikan, ki ga je opazil Hubble, je WASP-178b, ki se nahaja 1300 svetlobnih let od Zemlje. Tukaj je še bolj zabavno. Ta velikan ima eno stran stalno obrnjeno proti zvezdi, zaradi česar snov izhlapeva in posledično nastaja plinast silicijev monoksid. Ta silicijev monoksid s hitrostjo več kot 3200 km/h »odteka« na nočno stran planeta, kjer je temperatura temu primerno precej nižja, posledično pa pride do njegove kristalizacije. Tako na površje pada dež kamnov.
"Če ne moremo razumeti, kaj se dogaja na super vročih Jupiterjih, kjer imamo zanesljive opazovalne podatke, ne bomo imeli priložnosti ugotoviti, kaj se dogaja v šibkejših spektrih pri opazovanju zemeljskih eksoplanetov.", je dejal Joshua Lotringer, astronom z univerze Utah Valley.
Lahko pomagate Ukrajini v boju proti ruskim okupatorjem. Najboljši način za to je donacija sredstev oboroženim silam Ukrajine prek Savelife ali preko uradne strani NBU.
Preberite tudi: