Pojavila se je nova študija, kjer so znanstveniki predstavili razlago za veliko jedro Merkurja. Ni povezano s trki med nastankom sončnega sistema.
Nova študija ovrže hipotezo, zakaj ima Merkur veliko jedro v primerjavi z plaščem (plast med jedrom in skorjo planeta). Znanstveniki so desetletja verjeli, da je bila večina Merkurjevega kamnitega plašča uničena zaradi trkov z drugimi telesi med nastajanjem našega osončja, za seboj pa je ostalo veliko, gosto kovinsko jedro. Toda nova študija kaže, da za to niso krivi trki – kriv je sončni magnetizem.
William McDonough, profesor geologije na univerzi v Marylandu, in Takashi Yoshizaki z univerze Tohoku sta razvila model, ki kaže, da so gostota, masa in vsebnost železa v jedru kamnitega planeta odvisne od njegove oddaljenosti od Sončevega magnetnega polja. Članek, ki opisuje odkritje, se je pojavil v reviji Progress in Earth and Planetary Science.
"Štirje planeti našega sončnega sistema - Merkur, Venera, Zemlja in Mars - so sestavljeni iz različnih deležev kovine in kamnine," je dejal McDonough. - Obstaja težnja, po kateri se vsebnost kovin v jedru zmanjšuje, ko se planeti oddaljujejo od Sonca. Naš članek pojasnjuje, kako se je to zgodilo, in kaže, da je distribucijo surovin v zgodnjem Osončju nadziralo Sončevo magnetno polje."
Zanimivo tudi:
- Teleskop CHEOPS je po naključju odkril prvi tranzitni eksoplanet
- Planet v velikosti Zemlje je lahko večji, kot so domnevali doslej
McDonoughov novi model kaže, da je med zgodnjo tvorbo Osončja, ko je bilo mlado Sonce obkroženo z vrtinčastim oblakom prahu in plina, magnetno polje Sonca pritegnilo zrna železa v središče. Ko so se planeti, ki so bližje Soncu, začeli oblikovati iz grudic tega prahu in plina, so v svoja jedra vključili več železa kot tisti, ki so bolj oddaljeni.
Raziskovalci so ugotovili, da sta gostota in delež železa v jedru kamnitega planeta v korelaciji z močjo magnetnega polja okoli Sonca med nastankom planeta. V novi študiji predlagajo, da bi bilo treba pri prihodnjih poskusih opisa sestave kamnitih planetov, vključno s tistimi zunaj našega sončnega sistema, upoštevati magnetizem.
Sestava jedra planeta je pomembna za njegov potencial za življenje. Na Zemlji, na primer, staljeno železno jedro ustvari magnetosfero, ki ščiti planet pred kozmični žarki, ki povzročajo raka. Jedro vsebuje tudi velik delež fosforja, bistvenega hranila za ohranjanje življenja na osnovi ogljika.
Z uporabo obstoječih modelov nastajanja planetov je McDonough določil hitrost, s katero sta se plin in prah povlekla v središče našega osončja, ko se je ta oblikoval. Upošteval je magnetno polje, ki naj bi ga ustvarilo Sonce, ko se je pojavilo, in izračunal, kako bi to magnetno polje potegnilo železo skozi oblak prahu in plina.
Preberite tudi: