Naslednji teden bosta vesoljski sondi preleteli Venero v razmaku 30 ur na poti do notranjosti sončnega sistema. Solar Orbiter bo mimo planeta, ki ga pogosto imenujejo "Zemljin dvojček", preletel 9. avgusta, BepiColombo Mercury orbiter pa 10. avgusta.
Pošiljanje vesoljskega plovila na Merkur in Venero porabi toliko energije, če ne več, kot letenje na Mars in naprej. To je posledica dejstva, da če potovanje na obrobje sončnega sistema zahteva pridobivanje hitrosti, premikanje v notranji del sončnega sistema pomeni izgubo hitrosti. To pomeni, da mora vesoljsko plovilo, ki se približuje Soncu, uporabiti ogromne rakete ali najti drug način za upočasnitev.
Od leta 1970 so svetovne vesoljske agencije izpopolnile manevre orbitalnih letov za spreminjanje hitrosti vesoljskih plovil brez uporabe raket. Prvi takšni manevri so bili uporabljeni v misiji Pioneer 11, kjer je vesoljsko plovilo uporabilo Jupitrovo gravitacijsko privlačnost za kroženje okoli Saturna.
Za notranji sistem so ti manevri orbitalnih preletov nekoliko bolj zapleteni, pogosto zahtevajo večkratne prelete istega planeta večkrat, da dosežejo želeni cilj. V primeru NASA/ESA-inega Solar Orbiterja je cilj mimoleta naslednji teden vesoljsko plovilo spraviti iz ravnine ekliptike, da bo lahko posnelo prve slike Sončevih polov. Zlasti prelet mimo Venere z vesoljskim plovilom ESA/JAXA BepiColombo bo skupaj s solarnim električnim pogonskim sistemom pomagal doseči Merkur in vstopiti v stabilno orbito okoli planeta.
Solar Orbiter bo prvi dosegel Venero in letel na razdalji 7995 km ob 06 po kijevskem času 42. avgusta. Naslednji, 9. avgusta ob 10:16 po kijevskem času, bo prispel BepiColombo in poletel naprej. Razdalja do Venere bo 48 km.
Po navedbah ESA bi bilo nemogoče dobiti visokoločljivo sliko preleta, ker je Solar Orbiter obrnjen v napačno smer in so bili njegovi sončni kolektorji usmerjeni v Sonce, medtem ko ima BepiColombo z dvema sondama eno samo primarno kamero, skrit pod transportnim modulom naprave. Lahko pa prejmemo črno-bele slike nizke ločljivosti z dveh nadzornih kamer BepiColombo. Naloženi bodo v serijah v naslednjih dveh dneh.
Med preleti bosta plovili zbirali podatke o magnetnem in plazemskem okolju Venere, spremljalo pa ju bo tudi JAXA-ino vesoljsko plovilo Akatsuki, ki je že v orbiti okoli planeta. Ti podatki bodo uporabljeni pri načrtovanju misije orbiterja ESA EnVision Venus, katerega izstrelitev je predvidena v 2030-ih.
Preberite tudi:
- Astrofiziki so dokončno izključili možnost življenja na Veneri, kot ga poznamo
- Znanstveniki so pojasnili, zakaj ima Merkur tako veliko železno jedro