Na podlagi analize potresov, ki jih je zabeležila misija NASA InSight, je bila struktura Marsove skorje prvič določena v absolutnih številkah. Skorja pod mestom pristanka InSighta je debela približno 20 ali 39 km. To je rezultat dela mednarodne raziskovalne skupine, ki jo vodita geofizičarka dr. Brigitte Knapmeier-Endrun z Inštituta za geologijo in mineralogijo Univerze v Kölnu in dr. Mark Penning iz Laboratorija za reaktivni pogon na Kalifornijskem inštitutu za tehnologijo. Nasin pristajalnik InSight, ki je 26. novembra 2018 pristal na Marsu, raziskuje skorjo, plašč in jedro Rdečega planeta.
V preteklosti je bilo mogoče oceniti le relativne razlike v debelini Marsove skorje, za pridobitev absolutne debeline pa so bile potrebne dodatne predpostavke. Seizmologija zdaj te predpostavke nadomešča z neposrednimi meritvami na mestu pristanka in tako kalibrira debelino zemeljske skorje za ves planet. Ta neodvisna podatkovna točka omogoča tudi oceno kortikalne gostote.
Zanimivo tudi:
- Rocket Lab bo za Naso razvil dve vesoljski plovili za preučevanje Marsa
- NASA-in rover InSight Mars dobiva več moči
Podatki kažejo, da je zgornja plast na mestu pristanka InSighta debela približno 8 (+/-2) km. Pod tem je še ena plast do približno 20 (+/-5) km. "Možno je, da se plašč začne pod to plastjo, kar kaže na presenetljivo tanko skorjo, celo v primerjavi s celinsko skorjo na Zemlji," je pojasnil Knapmeier-Endrun. Vendar pa je možno, da ima Mars tretjo plast skorje, zaradi česar bi bila Marsova skorja pod mestom pristanka debela približno 39 (+/-8) km. To je bolj skladno s prejšnjimi ugotovitvami, vendar signal s te ravni ni pomemben, da bi ustrezal obstoječim podatkom. "Vendar pa lahko v obeh primerih izključimo možnost, da je celotna skorja sestavljena iz istega materiala, znanega iz meritev na površju in iz marsovskih meteoritov," je dejal geofizik.
Ena sama neodvisna meritev debeline skorje na mestu pristanka InSighta zadostuje za preslikavo skorje na celotnem planetu. Meritve s satelitov, ki krožijo okoli Marsa, zagotavljajo zelo jasno sliko gravitacijskega polja planeta, kar znanstvenikom omogoča primerjavo relativnih razlik v debelini zemeljske skorje z meritvami, opravljenimi na mestu pristanka. Kombinacija teh podatkov daje natančno sliko.
Debelina Marsove skorje je še posebej zanimiva, ker je skorja nastala v zgodnji fazi nastajanja iz ostankov staljenega plašča. Tako lahko podatki o njegovi današnji strukturi zagotovijo tudi informacije o tem, kako se je Mars razvijal. Poleg tega natančnejše razumevanje razvoja Marsa pomaga razumeti, kako so se odvijali zgodnji procesi diferenciacije v Osončju in zakaj so Mars, Zemlja in drugi planeti danes tako različni.
Preberite tudi:
- Marsovski helikopter Ingenuity je izvedel 9. let na rekordnih 625 metrih
- Kitajska načrtuje svojo prvo misijo s posadko na Mars leta 2033