Root NationNoviceIT noviceNasina sonda Parker prvič vizualno posnela koronalni izmet Sonca

Nasina sonda Parker prvič vizualno posnela koronalni izmet Sonca

-

Od časa do časa sončno vrelo magnetno polje bruha v vesolje ogromne oblake plazme. Imenujejo se koronalni izbruhi mase (CME). Če ena od teh emisij na primer zadene Zemljo, lahko povzroči spektakularne aurore in enako spektakularne motnje v električnih omrežjih in satelitih.

Nasina sončna sonda Parker je prvič doslej pogledala v notranjost CME, ko je ta izbruhnil iz Sonca. In tisto, kar je v notranjosti, se izkaže za pravo zakladnico za sončne fizike. Sondin instrument za vidno svetlobo, širokokotni skener Parker Solar Probe (WISPR), je zajel jasne, turbulentne vrtince znotraj CME.

NASA Parker

Ti vrtinci se imenujejo fizika Kelvin-Helmholtzeva nestabilnost (KHI). Fiziki verjamejo, da se dogodki KHI pojavijo, ko ena regija hitro premikajoče se tekočine medsebojno vpliva na drugo. Na Zemlji se KHI pojavi v oblakih, ko se hitrost vetra na enem koncu oblaka razlikuje od hitrosti vetra na drugem koncu.

Solarni fiziki so domnevali, da KHI obstajajo v CME, ker se plazma v CME premika proti ozadju sončnega vetra. Vendar nikoli niso imeli prave opreme na pravem mestu za opazovanje teh pojavov.

"Turbulenca, ki ustvarja KHI, igra temeljno vlogo pri uravnavanju dinamike CME, ki teče skozi okoliški sončni veter," je v izjavi dejal Evangelos Pouris, solarni fizik na univerzi George Mason. "Zato je razumevanje turbulence ključnega pomena za doseganje globljega razumevanja evolucije in kinematike CME."

Sončna sonda Parker je bila izstreljena 12. avgusta 2018. Od takrat je sonda zaradi svoje eliptične orbite lahko vstopila v sončno korono bližje kot kdaj koli prej – v bistvu je postala prvi objekt, ki ga je izdelal človek, ki je vstopil v zunanjo atmosfero Sonca, le 11,5 sončnih polmerov od Sončeve površine.

Sončna sonda NASA Parker

In tudi zdaj Parker Solar Probe še ni dosegla končne orbite. Sonda je večkrat letela mimo Venere, da bi izkoristila gravitacijo planeta za povečanje hitrosti in zoženje orbite okoli Sonca. Novembra letos bo sonda opravila svoj sedmi prelet mimo Venere, s čimer bo ponovno zategnila svojo zanko okoli Sonca, kar ji bo leta 9,5 in kasneje omogočilo prehod znotraj samo 2025 sončnih radijev od Sonca.

Preberite tudi:

Jereloprostor
Prijavite se
Obvesti o
gost

0 Komentarji
Vdelana mnenja
Prikaži vse komentarje